Diagnoz kakršne so oslabljen in zmeden imunski sistem, mehke ali krhke kosti, začetki raka, diabetesa ipd., ponavadi ne povezujemo s pomanjkanjem vitamina D. Pri dojenčkih in malih otrocih se pomanjkanje vitamina D kaže tudi kot deformacija skeleta, mehke lobanjske kosti, zakasnela rast in razvoj zob, slabše napredovanje telesne teže ali nizka rast, zmanjšana moč mišic, bolečine v mišicah (krči) in povečana dovzetnost za okužbe. Pri vseh omenjenih težavah lahko upravičeno posumimo, da nam primanjkuje vitamina D.
Simptomi pomanjkanja, ki jih lahko sami opazimo, vendar jih običajno ne povezujemo z vitaminom D so:
1. Bolečine in oslabelost Če čutite bolečine v mišicah in kosteh, če imate pogoste glavobole, je lahko vzrok pomanjkanje vitamina D.
2. Pogoste okužbe Pogoste okužbe in prehladi so znak neučinkovitega imunskega sistema, kjer ima eno odločilnih vlog vitamin D.
3. Kronične, predvsem avtoimunske bolezni Skoraj ne obstaja kronična, predvsem avtoimunska bolezen (od raka in multiple skleroze prek diabetesa do alergij), pri kateri ne bi ugotovili pomanjkanja vitamina D3, bodisi da gre za vzrok bolezni bodisi za njeno posledico.
4. Depresivnost in druge psihične težave Koncentracija serotonina narašča ob izpostavljenosti soncu in se zmanjša, ko mu nismo izpostavljeni. Osebe z nižjimi ravnmi vitamina D so 11-krat bolj nagnjene k depresivnosti.
5. Prekomerna telesna teža Vitamin D je v maščobi topen vitamin, skladišči se v telesni maščobi in tako postane nedostopen jetrom in ledvicam, kjer se presnavlja v aktivno obliko. Čeprav debelost ni neposredna posledica pomanjkanja vitamina D, jo uvrščamo med simptome zaradi dejstva, da ga skoraj vsem debelim primanjkuje prav zaradi debelosti.
6. Močno znojenje Eden od zgodnjih simptomov pomanjkanja vitamina D je potenje, predvsem v predelu glave. Če opazimo katerega od naštetih simptomov in ne poznamo drugega znanega vzroka, pomislimo na pomanjkanje vitamina D.
Posebej ogroženi:
Nosečnice in doječe mame
Nosečnost je stanje, ko prihaja do sprememb v presnovi vitamina D, do povečanja telesne teže in s tem tudi večjih potreb po vitaminu D, ki ni več pomemben le za nosečnico, tamveč tudi za otroka. Pogosto se pozablja prav na potrebe po vitaminu D še nerojenega otroka, kar ima lahko tragične posledice. Zdravju škodljive posledice, kot so preeklampsija, nizka porodna teža, neonatalna hipokalciemija, slaba poporodna rast, krhkost kosti in povečana pojavnost avtoimunskih bolezni, so bile povezane z nizkimi ravnmi vitamina D med nosečnostjo in dojenjem.
V raziskavi o stanju vitamina D v času nosečnosti raziskovalci uvodoma ugotavljajo, da so zdrave ravni kalcidiola med 44 in 70 ng/ml, kar je daleč nad ravnmi, ki jih priporočajo za preprečitev rahitisa, ter da bi v času nosečnosti in dojenja morale biti nad 32 ng/ml. Nadalje ugotavljajo, da je pomanjkanje vitamina D v času nosečnosti svetovna epidemija, ki doseže tudi do 84 % nosečnic.
V dve leti trajajoči raziskavi Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, v kateri so spremljali 100 nosečnic v vseh letnih časih, so ugotovili, da jih je le 7 % imelo zadovoljive serumske koncentracije kalcidiola, in sicer 12 % v septembru in le 2 % v decembru. Koncentracije kalcidiola so bile pri novorojenčkih višje kot pri materah, vendar so korelirale z vrednostjo mame, kar pomeni, da je bila preskrba otrok z vitaminom D še vedno nezadostna.
Novorojenčki Materino mleko običajno ne vsebuje dovolj vitamina D. Pravilneje bi zapisali, da ga ne vsebuje skoraj nič, saj so v 100 gramih povprečno le 3 IE vitamina D, kar pomeni, da bi ga moral dojenček popiti 13 litrov dnevno, da bi prejel 400 IE vitamina D. V zbirkah podatkov o vsebnosti vitamina D v materinem mleku navajajo, da materino mleko vsebuje 73 ng/100 g, kar pomeni 2,8 IE. Več kot očitno je, da z materinim mlekom dojenček praviloma ne more pridobiti dovolj vitamina D. Zato pediatri priporočajo doječim mamicam, naj svojim novorojenčkom dodajajo 400 vitamina D dnevno. Kot možnost omenjajo, da doječe matere dnevno zaužijejo od 4.000 do 6.000 IE, tj. odmerek, pri katerem je realno predpostaviti, da bo tudi dojenček prek mleka dobil dovolj vitamina D. V pregledni študiji v ZDA so ugotovili, da 78 % otrok, dojenih v zimskem času, ki jim niso dodajali vitamina D v obliki prehranskih dopolnil, primanjkuje tega vitamina, v drugi študiji pa, da ima več kot 80 % dojenčkov prenizke vrednosti kalcidiola.
Debeli Ob obsevanju celega telesa z UVB žarki so ugotovili, da je bila koncentracija vitamina D pri debelih (ITM nad 30) za 57 % nižja od koncentracije pri vitkih, čeprav imajo debeli večjo površino kože. Očitno vitamin D ostaja deponiran v podkožnem maščobnem tkivu. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri vitaminu D iz prehranskih virov (prehranska dopolnila in hrana). Za vsako dodatno enoto ITM-ja se za 1,15 % zniža koncentracija 25(OH)D. Po drugih podatkih se za vsakih 10 % zvišanja ITM-ja razpoložljivost vitamina D zniža za 4 %. V neki italijanski raziskavi so pri 74 % debelih otrok ugotovili pomanjkanje vitamina D. Dr. Holick s sodelavci predlaga, da vsi debeli otroci in odrasli zaužijejo od 2- do 3-krat več vitamina D.
Bolniki Večkrat je bilo že izpostavaljeno, da so pri osebah s kakšno resno boleznijo, pri kroničnih in avtoimunskih skoraj brez izjeme, ugotovili večje pomanjkanje vitamina D kot v primerljivih skupinah. Vsaka bolezen izčrpava zaloge vitamina D in prav bi bilo, da bi merjenje ravni kalcidiola pri resnejših boleznih in posebnih stanjih postalo rutinska medicinska praksa, kar trenutno žal še ni.
Kadilci Kajenje močno znižuje raven vitamina D. Pri spremljanju bolnikov s Crohnovo boleznijo, ki so kadili, so ugotovili 49 % nižje ravni kalcidiola kot pri bolnikih nekadilcih, ne glede na aktivnost bolezni. Že leta 1999 so ugotavljali negativen vpliv kajenja na presnovo vitamina D in kalcija. Kadilci so imeli znatno nižje vrednosti kalcidiola in kalcitriola. Izpostavljenost cigaretnemu dimu med nosečnostjo povzroči več škodljivih posledic na mater in otroka, med drugim znižanje ravni kalcidiola, serumskega kalcija in zvišane vrednosti PTH. Pomanjkanje vitamina D je povezano s slabšo funkcijo pljuč pri kadilcih, dovolj vitamina D pa ima zaščitni učinek pred škodljivimi posledicami kajenja.
Trenutno je možno naročilo Vitamina DLux 4000IU preko e-pošte: info@4dkineziologija.com ali telefona: 070 871 263
Povzeto iz knjige: Moč vitamina D - Ivan Soče