Kaj je svoboda?

V kolikšni meri smo ujetniki naših lastnih konstruktov, misli in prepričanj preko katerih naš ego interpretira stvari v zunanjem svetu?

Upornik. Svobodomislec. Tisti, ki ne pripada.

Svoboda. Beseda, ki v sebi nosi težo upanja in strahu. Začne se v najglobjem delu naše biti, v temnem kotičku jaza, kjer prebivajo sence naših misli in prepričanj. Tam, kjer ego prede mrežo iluzij, skozi katero interpretira svet okoli sebe. Ego, ta nemirni zapornik lastnih konstrukcij, nas vodi skozi življenje kot slepega ujetnika.

Upornik. Tisti, ki zavrača okove in zavestno hodi po robu družbeno sprejetih norm.

Svobodomislec. On, ki se dvigne nad množico in išče resnico, neomadeževano z lažmi in polresnicami.

Tisti, ki ne pripada. Ta ne najde zavetja v pripadnosti skupini, ker ve, da je cena tega lažnega občutka varnosti previsoka. Želi misliti lastne misli in ideje, ki so popolnoma unikatne njegovi najbolj pristni esenci.

Svoboda ni le v zunanjem svetu, v trganju verig in rušenju zidov. Prava svoboda je notranja osvoboditev od tiranije ega, ki nas zasužnjuje z lažnimi podobami in strahovi.

Biti svoboden pomeni biti osamljen v množici, toda ne osamljen v samemu sebi. Pomeni najti mir v lastni duši, tudi kadar svet okoli nas razpada.

In tako se v tem neskončnem iskanju svobode, sprašujemo: ali smo pripravljeni soočiti se z resnico in se osvoboditi verig, ki smo si jih sami nadeli? Ali je svoboda za nas zgolj prazna beseda? Smo jo kdaj resnično izkusili? Kaj je pot do resnične osvoboditve duha?

Svoboda se začne z zavedanjem, da smo ujetniki lastnega uma. Nadaljuje pa se s pogumom, da jo izberemo kot našo najvišjo vrednoto.